Zdravi nasveti

Kdaj je pravi čas za odvajanje od pleničk in navajanje na kahlico/stranišče

dojencki in predsolski otroci

,

Ocenjevanje pripravljenosti otroka za učenje nadzora nad odvajanjem mora biti nujno individualno, starši naj ne podležejo pritisku okolice in mišljenju, da niso uspešni, če njihov otrok še vedno uporablja pleničke. Navajanje na kahlico/stranišče ni tekmovanje in normalnih stopenj otrokovega razvoja ni mogoče prehitevati.

Na splošno so otroci zreli za začetek učenja nadzora, kadar so sposobni sledeče:

  • posnemati vedenje staršev/starejših sorojencev, 
  • razumeti, kaj mu govorite, zna slediti preprostim navodilom, 
  • pokazati samostojnost (pogosto reče: »Bom sam.«, »Ne bom, nočem.«),
  • pokazati zanimanje za učenje nadzora nad odvajanjem (to pokaže z velikim zanimanjem, ko gre kdo od staršev ali starejših sorojencev na stranišče),
  • hoditi, se usesti in sedeti (je dovolj spreten, da gre sam do kahlice in se usede nanjo),
  • spoznati in povedati oziroma pokazati, ko jih »tišči« (»kaka« redno in postane v obraz rdeč, začne prepoznavati, ko ga tišči in to pokaže z nelagodjem/godrnjanjem, poskuša odpeti pleničko vsakič, ko se polula/pokaka),
  • samostojno se sleči in obleči (postane dovolj spreten, da si sam slači/oblači oblačila, poskuša si sam odpeti pleničko),
  • pridobiti več nadzora nad mehurjem in ostati suh nekaj ur (plenička ostaja suha nekaj ur, pomemben znak je suhost pleničke po popoldanskem počitku).

Večina otrok je praviloma telesno, umsko in čustveno pripravljena na začetek učenja nazdora odvajanja med 18. in 24. mesecem starosti, po nekaterih študijah pa šele po 27. mesecu. Običajno se pričnejo zavedati, da se bodo pokakali/polulali med 18. in 24. mesecem, pred 18. mesecem večina niti ne more hoteno uporabljati mišic, ki nadzirajo mehur oziroma mišic zadnjika. Pomemben znak, ki ga ne bi smeli zanemariti, je zmožnost, da otrok ostane suh prek popoldanskega počitka. V pripravljenosti na navajanje na kahlico/stranišče obstajajo pomembne razlike med dečki in deklicami. Dečki pri obvladovanju mehurja in črevesja nekoliko zaostajajo za deklicami, se v povprečju pričnejo navajati na kahlico/stranišče kasneje in kasneje tudi osvojijo spretnost. Razlika je povezana z več dejavniki: živčni sistem dečkov dozoreva počasneje (deklice začnejo obvladati mehur okoli 18. meseca, dečki pa okoli 22. meseca), za otroke v večini skrbijo mamice (dečki imajo tako manj priložnosti posnemati očeta), dečki so manj občutljivi za občutek mokrote na svoji koži. V splošnem velja, da se otroci, ki imajo starejše sorojence od pleničk odvadijo nekoliko prej.

Tudi če je otrok telesno pripravljen na navajanje na kahlico, se morda še ni pripravljen posloviti od pleničk. Odločilna je čustvena zrelost, ki se kaže tudi v motiviranosti otroka. Malček, ki postaja čedalje samostojnejši in rad počne stvari na svojo pest, kaže večjo željo po tem, da bi šel na stranišče kot odrasel, kot pa otrok, ki je na zgodnejši stopnji čustvenega razvoja. Za otrokovo pripravljenost za učenje nadzora odvajanja sta hkrati zelo pomembna tudi odnos in pripravljenost staršev za učenje nazora odvajanja otrok. Svojim otrokom moramo zagotoviti pravilno usmerjanje, vzpodbudo in podporo. Za učenje odvajanja si morajo vzeti čas in precej potrpljenja. Nepravilno ali prezgodnje učenje nadzora lahko pripelje do čustvenih motenj, motenega odnosa med otrokom in skrbnikom ali celo do motenj v zdravstvenem stanju otroka. Tudi pozno učenje nadzora odvajanja ima lahko negativne posledice (npr. dolgotrajno nočno močenje postelje, dolgotrajno močenje oblačil čez dan), sploh kadar ga spremlja kaznovanje ob nezgodah.

Ob navajanju na kahlico niso redke težave s kakanjem, ki se kažejo v obliki zaprtja oziroma odklanjanja kakanja v kahlico/stranišče. V kolikor otrok starše za kakanje prosi za pleničko, ga lahko na prijeten način od tega odvadijo. Otroku naj najprej dovolijo, da v plenički kaka na kahlico/stranišče, sčasoma pa naj pleničko odstranijo. Drug način je, da izkoristijo fiziološki pojav – t. i. gastrokolitični refleks, ki se pojavi po jedi (otrokovo črevesje dobi signal, da izloči blato, ko napolni želodec). Izberejo naj čas, ko bodo po jedi lahko sedli k otroku, se z njim igrali ali se pogovarjali z njim. Pomembno je doseči, da se bo na kahlici dobro počutil, saj si bo želel sesti nanjo zaradi prijetnih trenutkov. Če bodo to počeli vsak dan, bo otrok sčasoma začel hoditi na kahlico in odpor do kakanja na njej bo premagal. Če vaš otrok trpi zaradi zaprtja najprej poskrbite za primerno prehrano, ki vsebuje veliko sadja, zelenjave in vlaknin. Potrebno je dodajati tudi veliko tekočine in poskrbeti za prijetno, sproščeno vzdušje ob odvajanju.

Ko se otrok navadi na dnevno odvajanje v kahlico/stranišče, se verjetno kar takoj ne bo mogel odpovedati tudi nočni plenički. Nekateri otroci ostanejo suhi hkrati z dnevno suhostjo, večina otrok pa spi brez pleničke šele po 3. letu starosti. Znaki, da je otrok pripravljen tudi na nočno spanje brez pleničke, so naslednji: zjutraj, ko se zbudi je plenička suha, ponoči se zbuja za lulanje, ponoči si odpenja pleničko ali si celo želi biti brez pleničke. Otroku lahko starši pri odvajanju od nočne pleničke pomagajo: vzmetnico v postelji naj zavarujejo pred mokroto, poskrbijo naj za osvetljavo, da bo otrok lahko prišel do kahlice/stranišča, tik pred spanjem naj ne pije velikih količin tekočine, zadnje opravilo zvečer in prvo opravilo zjutraj naj bo odhod na kahlico/stranišče. Nočno dvigovanje otroka in prenašanje na kahlico/stranišče sicer obvaruje pred lulanjem v posteljo, vendar hkrati preprečuje, da bi se otrok naučil izpraznjenja mehurja pred spanjem. Če ima otrok kljub trudu po petem letu starosti še vedno težave z močenjem postelje, je potreben posvet s pediatrom in nadaljnja obravnava.