Časovnica pregledov prikazuje predvideno zaporedje preventivnih pregledov v nosečnosti.

Premica pregledov

Nosečnica

Zdravstveno varstvo v času nosečnosti

pregledi nosecnice

V Sloveniji za reproduktivno zdravje skrbijo v ginekoloških dispanzerjih, ki delujejo v sklopu zdravstvenih domov, nekaterih bolnišnic ali pa kot zasebne ginekološke ambulante s koncesijo, kar pomeni, da je ob urejenem zavarovanju mogoče povsod koristiti enake storitve. Za obisk pri ginekologu ne potrebujete napotnice. Če si kot odrasla ženska do sedaj še niste izbrali svojega ginekologa, storite to čimprej. Izbiro osebnega izbranega ginekologa potrdite s podpisom izjave o izbiri osebnega ginekologa.

Pri svojem izbranem ginekologu boste v času nosečnosti opravili preventivne preglede, spremljal bo potek nosečnosti in razvoj otroka, njegovo pomoč pa boste poiskali tudi v primeru drugih ginekoloških težav. S strani zavarovalnice je priznanih deset preventivnih pregledov v nosečnosti. Prvi sistematični pregled naj bi opravili čimprej, vsaj do 12. tedna nosečnosti, ponovne preglede pa okvirno v 16., 20. do 22., 24., 28., 32., 35., 37., 38., in 40. tednu nosečnosti. Če je v posvetovalnici zaposlena diplomirana babica, opravi preglede v 16., 24., 28., 32., 35., 37., 38. in 39. tednu le- ta, sicer opravi vse preglede izbrani ginekolog. Če ginekolog presodi, da je to potrebno, vas lahko na pregled naroči tudi pogosteje. Prav tako vas lahko napoti tudi na dodatne preiskave ali pa na preglede k drugim specialistom.

Gre za trenuten obseg pregledov in postopkov po dokumentu, imenovanem Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur.l. RS, št. 33, 12.4.2002) ki pa se lahko na podlagi sodobnih ugotovitev spreminja, tako da bodo zdravstveni strokovnjaki morebiti predlagali dodatne storitve.

Prvi pregled v nosečnosti obsega:

  • Pregled zdravstvene dokumentacije;
  • Zbiranje podatkov o bolezni v družini, osebnih in ginekoloških boleznih in prejšnjih nosečnosti in porodih;
  • Preverjanje jemanja folne kisline;
  • Ginekološki pregled, bris materničnega vratu pa le, če je zadnji izvid starejši od treh let ali pa če izvid ni bil povsem normalen;
  • Orientacijski splošni telesni pregled, merjenje telesne teže in krvnega tlaka;
  • Laboratorijske preiskave:
    • Osnovna krvna slika (ugotavljanje morebitne slabokrvnosti);
    • Krvna skupina in Rh faktor;
    • Posredni Coombsov test – ICT (z njim ugotavljajo morebitna protitelesa zaradi neskladnosti krvnih skupin);
    • Test na sifilis;
    • Test na povzročitelja toksoplazmoze (tega testa ne potrebujete, če ste ga opravili že pred nosečnostjo in je bil pozitiven);
    • Krvni sladkor na tešče za določanje nosečniške sladkorne bolezni;
    • Preiskava urina
  • Ultrazvočno preiskavo.

Pri nosečnicah z večjim tveganjem za okužbe se lahko opravi tudi testiranje na virus HIV, viruse hepatitisa, gonorejo, klamidijo in drugo.

Pri prvem pregledu je pomemben posvet, pregled kroničnih bolezni, ureditev terapije, potrditev višine nosečnosti, uvrstitev nosečnice ali v skupino z visokim tveganjem za zaplete v nosečnosti ali v skupino  z nizkim tveganjem. Sledi ponovna ocena v 20. do 22. tednu, pa v 32. tednu in v 40. tednu. Prvi pregled vključuje tudi svetovanje o presejalnih in diagnostičnih testih za odkrivanje prirojenih bolezni pri plodu.

Ob prvem pregledu boste praviloma prejeli tudi navodila v zvezi z nosečnostjo in zaposlitvijo ter priporočila o zdravem načinu življenja skupaj s prehrano. Vsaka nosečnica v začetku nosečnosti ob prvem pregledu brezplačno dobi dokument, ki se imenuje materinska knjižica. Ta predstavlja pisne informacije (zdravniške izvide) o poteku nosečnosti, vanjo zdravstveni strokovnjaki beležijo anamnestične podatke, ugotovitve posameznih preiskav, pregledov, testov in morebitne nasvete. Namenjena je boljši osveščenosti nosečnice, pomaga pa tudi pri informiranju različnih strokovnjakov, ki pridejo v stik z nosečnico. Ključna je tudi v nujnih primerih. Materinsko knjižico imejte vedno s seboj, predvsem ko potujete po Sloveniji, na vsakem pregledu v nosečnosti ter pri porodu.

Ponovni pregledi v nosečnosti lahko obsegajo:

  • Pregled zdravstvene dokumentacije;
  • Zbiranje podatkov o počutju in poteku nosečnosti od zadnjega pregleda;
  • Izjemoma ginekološki pregled (po presoji ginekologa);
  • Merjenje oziroma ocenjevanje rasti maternice;
  • Po presoji ginekologa preiskava, s katero se preveri prisotnost plodovih srčnih utripov;
  • Merjenje telesne teže in krvnega tlaka;
  • Laboratorijske preiskave:
    • Preiskava urina;
    • Krvna slika (še dvakrat v nosečnosti; pri pregledu v 20. do 22. tednu in pri enem od pregledov v 32. do 36. tednu);
    • Pri ženskah, ki imajo negativen Rh faktor, se opravi posredni Coombsov test – ICT v 28. tednu (če je negativen, prejme nosečnica protitelesa IgG anti D);
    • Če je bil izid testa ob prvem pregledu negativen, se ponovi test na povzročitelja toksoplazmoze v 20.-24. in po 32. tednu nosečnosti;
    • Test na virus hepatitisa B (lahko že pri prvem pregledu v nosečnosti).

Ob pregledih se z ginekologom in babico oziroma medicinsko sestro lahko pogovorite o nosečnosti in porodu. Z njimi se posvetujte, pridobite dodatne informacije, podporo ali pomoč. 

Če imate urejeno zdravstveno zavarovanje, so vsi našteti pregledi in preiskave brezplačni.

Poleg rednih preventivnih pregledov v nosečnosti pa vas bodo ob zapletih, kot so na primer bolečine, odtekanje plodovnice, krvavitve, povišana telesna temperatura, ob spremembah otrokovega gibanja, glavobolih z motnjami vida, povečanim otekanjem celotnega telesa, visokem krvnem tlaku verjetno povabili k dodatnim pregledom in preiskavam.

  

Pri vsakem kontrolnem pregledu v nosečnosti vam bodo izmerili krvni tlak, večkrat vam bodo pregledali tudi urin.


Eden pomembnejših nenormalnih izvidov pri preiskavi urina je prisotnost beljakovin v urinu (albuminov). Če so ti prisotni v vašem urinu, to lahko pomeni, da imate vnetje, ki bi morebiti zahtevalo zdravljenje. Prisotnost beljakovin v urinu je lahko znak preeklampsije. Prav tako je pomembna tudi morebitna najdba bakterij v urinu, ki lahko pomenijo okužbo, ki poteka brez simptomov.

Povišan krvni tlak proti koncu nosečnosti je lahko znak preeklampsije. Večina nosečnic ima na začetku in v sredini nosečnosti nižji krvni tlak kot običajno, kar lahko prispeva k temu, da se vas loti omotica, če hitro spremenite telesni položaj (na primer, če vstanete) ali dolgo stojite v vročih ali slabo prezračenih prostorih. Omenjena težava ne predstavlja grožnje vašemu ali otrokovemu zdravju. Če ste v dvomih ali pa se težava zelo pogosto ponavlja, se pogovorite z zdravstvenim strokovnjakom.

 

Pregled prsi  

V nosečnosti vas bo zdravstveni strokovnjak povprašal glede vaših načrtov v zvezi z dojenjem. Pregledal bo vaše prsi in v primerih udrtih bradavic svetoval ustrezno ukrepanje.

 

Ultrazvočne preiskave v nosečnosti  

Prva ultrazvočna preiskava se opravi predvidoma med 8. in 12. tednom nosečnosti. Z njo ginekolog ugotavlja višino nosečnosti, morebitno večplodno nosečnost (dvojčki, trojčki), morebitne nepravilnosti maternice in nepravilnosti zgodnje nosečnosti. Ta preiskava ne obsega pregleda nuhalne svetline. Morda vas bodo pred pregledom prosili, da veliko pijete, ker polni mehur potisne maternico navzgor in tako omogoča boljšo sliko. Legli boste na hrbet in na trebuh vam bodo nanesli nekaj gela. S premikanjem sonde prek kože trebuha se bo s pomočjo visokofrekvenčnega zvoka ustvarila podoba na zaslonu. Če je nosečnost nižja od 8 do 9 tednov, bo ginekolog zelo verjetno naredil ultrazvok z vaginalno (nožnično) sondo.

Druga ultrazvočna preiskava se opravi okoli 20. do 22. tedna nosečnosti. Z njo ginekolog ocenjuje telesni razvoj in rast otroka (tako imenovani ultrazvočni morfološki pregled ploda in njegove rasti).

Kadar je potrebno, se po presoji ginekologa opravi še več ultrazvočnih preiskav.

 

Preiskave za odkrivanje dednih (prirojenih) bolezni   

Nosečnice pogosto skrbi, ali se bo njihov otrok rodil zdrav. V nosečnosti vam bodo tako ponudili nekaj presejalnih testov. Njihov namen je preveriti, ali morda sodite v skupino s povečanim tveganjem za vaše zdravje ali za zdravje vašega otroka. Babica ali zdravnik vam bosta zagotovila informacije o namenih posameznih presejalnih testov, ki vam jih ponudijo in kakšni bodo morebitni nadaljevalni ukrepi ter kako vam lahko pomagajo pri nadaljnih odločitvah v nosečnosti. Lahko se odločite zanje ali pa ne. Z določenimi preiskavami je mogoče odkriti nekatere prirojene nepravilnosti že razmeroma zgodaj v nosečnosti. Zdravstveni strokovnjaki vam bodo tudi pojasnili, katera preiskava vam v okviru zdravstvenega zavarovanja pripada glede na določene dejavnike tveganja (npr. vašo starost).

Preiskave za odkrivanje okvar kromosomov (t.i. kromosomopatij, npr. Downovega sindroma): v zgodnji nosečnosti je možno odkrivati nekatere nepravilnosti ploda, kot so kromosomopatije, na primer Downov sindrom ali trisomija 21. kromosoma (imenovana tudi mongoloidnost). Poleg tega se lahko s pregledom zgodnje morfologije ugotovijo tudi nekatere razvojne napake pri plodu. Tveganje za kromosomopatije narašča s starostjo matere, čeprav se lahko otrok s kromosomopatijo rodi tudi mladim.

Če boste ob pričakovanem datumu rojstva otroka stari 35 do 37 let, imate pravico do enega od presejalnih testov (ultrazvočno merjenje nuhalne svetline z dvohormonskim testom ali četverni hormonski test). Postopka sta zelo varna. Rezultati teh testov povedo stopnjo tveganja za določeno okvaro kromosomov; ne gre za diagnostičen izvid. Izvid lahko pokaže povečano tveganje za Downov sindrom, trisomijo 13 ali trisomijo 18… Če je rezultat negativen, še vedno obstaja majhna možnost, da ima plod določeno kromosomopatijo. Če pa je rezultat pozitiven, to še ni dokaz, da ima otrok prirojeno nepravilnost. Zato je za postavitev diagnoze treba opraviti še druge invazivne preiskave (biopsijo horionskih resic ali amniocentezo ter kariotipizacijo), ki so v primeru ugotovljenega povečanega tveganja na presejalnem testu brezplačne.

Če boste ob pričakovanem datumu rojstva otroka stari 37 let in več, imate pravico neposredno do ene izmed diagnostičnih preiskav (amniocenteze ali biopsije horionskih resic) ter kariotipizacije. To sta preiskavi, s katerima zanesljivo ugotovimo, ali ima otrok Downov sindrom ali kakšno drugo prirojeno kromosomsko napako. Ti dve preiskavi pa nista povsem nenevarni, saj lahko v redkih primerih (približno v 1%) vodita do sprožitve spontanega splava. Ob teh preiskavah boste napoteni tudi na genetsko svetovanje, kjer vam bodo podrobneje razložili možnosti in omejitve genetskega testiranja ter možne izbire in ukrepanja v nadaljevanju nosečnosti glede na rezultat testiranja.

Če ob pričakovanem datumu rojstva otroka še ne boste dopolnili 35 let in ne sodite v skupino s povečanim tveganjem za genetsko bolezen ter se odločite za presejalni test, ga morate v skladu s trenutno zakonodajo plačati sami. V primeru, da je presejalni test pozitiven (pokaže povečano tveganje), imate pravico do brezplačne amniocenteze ali biopsije horionskih resic ter kariotipizacije.

Svetujemo, da se o pravici do presejalnih in diagnostičnih testov, tveganjih in zanesljivosti rezultatov posvetujete s svojim ginekologom.

 

Ultrazvočno merjenje nuhalne svetline z zgodnjo morfologijo

To je presejalni test, ki se izvaja pri nosečnicah med 11. in 14. tednom nosečnosti. Zdravnik z ultrazvočno sondo prek trebuha nosečnice izmeri širino svetline (kožne gube) med kožo in mehkimi deli, ki pokrivajo hrbtenico na zatilju ploda. Ta guba je pri otrocih z Downovim sindromom in tudi pri nekaterih drugih redkih prirojenih napakah povečana. Na podlagi izmerjene širine nuhalne svetline in nekaterih drugih podatkov (npr. starosti nosečnice, teže nosečnice, ultrazvočnega pregleda razvoja ploda, višine nosečnosti) zdravnik izračuna tveganje. Če je povečano (več lot 1/300), priporoči nadaljnje preiskave. Ta test praviloma lahko opravljajo le ginekologi, ki imajo za to ustrezno znanje (licenco) in opremo. Test je še bolj zanesljiv, če meritev nuhalne svetline združimo z določitvijo koncentracije dveh hormonov v vzorcu krvi (dvojni hormonski test). Takšno kombinacijo imenujemo sestavljeni presejalni test.

 

Četverni presejalni test  

Ta test se izvaja med 15. in 20. tednom nosečnosti, najbolje med 16. in 18. tednom. Iz vzorca krvi nosečnice se določijo koncentracije štirih hormonov, ki jih izloča posteljica, tveganje se izračuna ob upoštevanju starosti nosečnice in višine nosečnosti. Če je to povečano, se priporoči nadaljnje preiskave. Poleg povečanega tveganja za Downov sindrom test pokaže tudi na povečano tveganje za nekatere nepravilnosti v razvoju živčnega sistema.  

Amniocenteza  

Preiskava se izvaja v 16. tednu nosečnosti. Na izvid je potrebno čakati okoli dva do štiri tedne. Spada med preiskave, ki niso brez tveganja za nosečnost. Ginekolog s tanko iglo prek trebušne stene ob nadzoru ultrazvoka odvzame vzorec plodovnice, tekočine, ki obdaja otroka. V njej so odluščene otrokove celice, ki jim v laboratoriju določijo število in zgradbo kromosomov. Tako odkrijejo kromosomske napake, kot je Downov sindrom.

 

Biopsija horionskih resic  

Preiskava se opravi med 11. in 13. tednom nosečnosti. Na izvid je potrebno čakati približno tri do štiri tedne. Ginekolog pri tej preiskavi s tanko iglo prek trebušne stene pod kontrolo ultrazvoka odvzame vzorec horionskih resic (del posteljice). Tem celicam v laboratoriju določijo število in zgradbo kromosomov in tako odkrijejo morebitne kromosomske napake. Izvid je nekoliko manj zanesljiv kot pri amniocentezi, ker določamo kromosomsko zgradbo posteljice in ne ploda.

 

Neinvazivno prenatalno testiranje za kromosomopatije  

Na voljo je tudi novejša metoda za ugotavljanje kromosomopatij pri plodu iz vzorca materine krvi, ki ima trenutno še kar nekaj slabosti in še ni uradno priznan diagnostičen test.

 

Obisk patronažne sestre pri nosečnici

V nosečnosti imate pravico do enega obiska patronažne medicinske sestre (v drugi polovici nosečnosti) (glejte Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni).